-
1 outer
adjective (outside; far from (the centre of) something: outer space.) zunanji* * *I [áutə]adjectivezunanji, oddaljenejšithe outer man — človekova zunanjost, oblekathe outer world — ljudje izven človekovega stanu, zunanji svetouter space — kozmos, vesoljeII [áutə]nounzunanji krog tarče
См. также в других словарях:
vŕhnji — a e prid. (ȓ) 1. ki je, leži najvišje: vrhnji gumb na plašču; vrhnja prečka; stati na vrhnji stopnici; vrhnje nadstropje / vrhnja ustnica zgornja ustnica 2. ki je na površini, pri površini: vrhnja plast; rodovitna vrhnja zemlja / vrhnje usnje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obróbek — bka m (ọ̑) 1. kar kaj obroblja: gledati čez obrobek na očalih; zidovje z masivnimi okenskimi obrobki; vrč z zlatim obrobkom / zelen obrobek ob cesti // trak, pas blaga za vidno obrobljanje ali okras obleke, oblačila: bel obrobek na ovratniku /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
